CAIRNS

Dež, dež, dež, vlaga, vlaga in ponovno dež. Tukaj od oktobra pa do maja dežuje vsak dan. Sonce v tem obdobju redko vidiš, kot da ga ni. Največ dežja pade od januarja do marca. Vse, prav vse je prepojeno z dežjem in vlago. Dež se ti vpije v kožo, v vsako poro telesa… tudi soparno je. Takšne koncentracije vlage, ki je več kot 85 odstotna še nisem doživel. Obenem je toplo, vroče in podnevi in ponoči je enaka temperatura, nič se ne spremeni, 28 stopinj Celzija je skozi vse leto. Vse kamenje je črno, vsi spomeniki in tudi nagrobniki, prav vse je prepojeno z vlago in plesnijo. Kot v Marquezijevem romanu 100 let samote.. Dež ti dobesedno pride pod kožo, na kožo in v kožo….. Ne veš ali si vseskozi “gnil” zaradi samega dežja, ki neprenehno pada, ali zaradi potenja, ki ti pomaga, da se ohladiš. Moker si od zunaj in znotraj.

Parki so prepolni bujne vegetacije, eksotičnih tropskih dreves, lijan, palm, dreves o katerih samo sanjaš in se jih kot v znanstvenofantastičnih filmih s strahom dotikaš. Na enem rastejo čudoviti rdeči plodovi, ki so strupeni in jih ne smeš pobirati ne s tal in ne z dreves, ker se lahko zastrupiš (nevrotoksični strup), na drugem pa se nahajajo drevesni trni, podobni kaktusovim, na tretjem rastejo listi, ki so ob skorji drevesa in izgledajo kot drevesne tetovaže, na naslednjem se spuščajo tanke niti, ki so obdane s trni in bolj ko se jim izogibaš, bolj te oprijemajo in vežejo. Kot pajkova mreža …. Kakavovci, kavovci, čajevci, koka….., vse kar je tropskega raste tukaj.

Največ problemov imajo z aligatorji, ki se iz reke priplazijo v mesto po plen in hrano. Tukajšni lahko živijo v sladki in slani vodi, zato se je nevarno kopati v morju ali hoditi po plaži. Čudovite peščene plaže samevajo…. Ob plažah so čudoviti turistični kompleksi, ki so sedaj, za božično – novoletne praznike polni. Zaradi omenjene nevarnosti pa se nobeden ne sprehaja ali teče po pesku.

Posledica tukajšnje klime so tropske bolezni, zato imajo v Cairnsu bolnice in inštitut za tropske bolezni. Komarjev začuda ni,  vsaj mi jih nismo opazili (nobeden me, hvala bogu, še ni pičil). Če je to res, mi ni jasno, kdo tukaj tropske bolezni v resnici prenaša…. muhe??? Vsekakor čimprej bo treba od tod…!!!

ABORIDŽINSKE SLIKE

Damir razmišlja o aboridžinskih slikah nekoč  in danes:

Če bolje pogledaš vsako njihovo ustvarjeno sliko, risbo, olje ali akril na platnu, okrašena glasbila, bumerange ali rezbarske lesene izdelke je vidna odsotnost trodimenzionalne risbe, portretov in vseh značilnosti na sliki, ki smo jih mi v Evropi vajeni. To ni realistična umetnost. Vse te v sedanjem času ustvarjene slike, podobno kot risbe v njihovem obdobju stenske umetnosti, umetnosti njhovih prednikov so enodimenzionalne, abstraktne in sporočilne.

Osnovni element-motiv je kakšna žival, list, drevo, plod drevesa, krog….., ki ima  za njih pomen, pomembno sporočilo, npr, je namenjeno zaščiti od zlih duhov, bogastvu, sreči, večni energiji in podobno…….. . Risba je narisana z linijo, potegnjeno z vrhom zašiljene 26-30 cm dolge lesene palčke, ki bi jo sicer mi koristili za peko ražnjičev. Špičasti del koristijo za risbo, ali majhne pikice, ravni del palčke pa ravno tako namakajo v barvo in puščajo okrogle sledi na platnu… Podobno kot so to nekoč delali francoski impresionisti s čopičem. Da so navdih za novo tehniko in smer v evropskem slikarstvu impresionisti črpali iz aboridžinske umetnosti sva se strinjala oba z učiteljico in voditeljico slikarske šole-kolonije v Kulturnem centru Aboridžinov v Ayers Rocku. To opažanje je sicer samo moje mnenje in razmišljanje, nima nobene povezave z zgodovinsko resnico….

Na nijhovih novodobnih slikah se vidi primerjava in podobnost tega pikastega aboridžinskega, impresionistično-kolorističnega izražanja. Že slike na stenah so pri Aboridžinih sporočale in izražale njihovo življenje, strahove in življenjske modrosti. Samo takrat niso imeli barv v izobilju in zato niso dodatno pikčasto okraševali in izpopolnjevali risbo kot to počnejo sedaj. Ti pikčasti motivi se nahajajo vsepovsod celo na okrasnih novoletno-božičnih kroglah, obešenih na smrečkah, vratih autobusov, hišah, denarnicah…. Poleg kenguruja je ta značilna aboridžinska izrazna umetnost zaščitni znak Avstralije. Ti motivi so vsepovsod.

PEDIATRIČNA KLINIKA V MELBOURNU

Pediatrična klinika se, kakor vse kar je količkaj pomembno v Melbournu, imenuje po angleški kraljevski družini: “Royal Children’s Hospital Melbourne”.  Angleška kraljica Elizabeta jo je odprla pred štirimi leti. V moderni stavbi s prekrasno urejeno notranjostjo in zunanjostjo je poleg pediatrične tudi zobna klinika. Tu ne boste videli osebja oblečenega v belo ali modro uniformo. Po kliniki se sprehajajo v civilnih oblačilih in so na ta način popolnoma približani domačemu okolju in domači atmosferi..!!! Od ostalih obiskovalcev se ločijo samo z okrog vratu obešeno izkaznico. Pregledi niso brezplačni kot pri nas, ampak se plačajo osebno na blagajni bolnice. Izdani račun se predloži socialnem zavarovanju države, ki potem vrne denar zavarovancu. V kolikor si posebej plačuješ dopolnilno zavarovanje dobiš podobno kot je urejeno pri nas, vse vrnjeno.  V kolikor nisi dodatno zavarovan, pa dobiš povrnjen sorazmerni delež, zmanjšan za vrednost dopolnilnega zavarovanja. To velja tudi za otroke…!

MELBOURNE PODNEVI IN PONOČI

Damir se je s svojo družino v Avstraliji že dodobra aklimatiziral. Tokrat nam je poslal nekaj dnevnih in nočnih vtisov iz Melbournea.

“High point ” je največji nakupovalni center v Melbournu, ki nima konca. Da si ga ogledaš potrebuješ vsaj trideset dni. Eno nadstropje na dan. To je v bistvu edini tako ogromni hladni prostor, kamor se prihaja večina ljudi ohlajat, nakupovat in družit. Visoke zunanje temperature so idealen pobudnik masovnega zapravljanja…!!! Znotraj nakupovalnega centra jim manjka samo še smučišče. Pa tudi tega si bodo v kratkem omislili.

V živalskem vrtu si lahko poleg avstralskih živali ogledate tudi primerke vrst iz vseh drugih delov sveta.  Bivališče živali so v največi možni meri prilagodili njihovim naravnim habitatom. Tudi živalski vrt je okrašeno božiču in novemu letu primerno.

Ponoči se v poslovnem delu življenje malo umiri, melbournski Eifflov stolp, ki je na strehi tamkajšnje opere se osvetli, prav tako keramični totem aboridžinov in božično drevo, sestavljeno iz lego kock.

Če ste starejši od 18 let lahko preizkusite srečo v casinoju. Tistim, ki izgledajo mlajši ali sumljivi, pred vstopom skrbno preverijo osebni dokument. V casinoju je vse, razen glavne nagrade Jackpota, Mercedesa benza C klase, ki je bele barve, rdeče. Rdeči so ferrariji parkirani pred vhodom, rdeče je okrašeno božično drevo v avli, rdeče so božične krogle presenečenja iz katerih pride prav tako rdeči božiček, rdeče so božične krogle na stropu casinoja.

AVSTRALIJA

V prvem prispevku o Dunaju sem zapisala: ” Vsakemu, ki gre na Dunaj zavidam. Malo, zdravo, nezeleno zavidam. Dunaj je mesto, kamor moraš vsaj enkrat letno.

In kaj lahko primerjalno zapišem za Avstralijo? Vsakemu, ki gre v Avstralijo zavidam :-). ZELO, pa še vedno zdravo, ORANŽNO zavidam ( če vzamem, da je oranžna barva pozitivne, uravnovešene energije). Avstralija je destinacija, ki jo moraš obiskati vsaj enkrat v življenju. In to so v tem zimskem času storili prijatelji, Konjičani. Odpravili so se na to zavidanja vredno pot 🙂 in upam, da si bodo z nami delili vse najlepše, najslabše in tudi tisto vmes.

Razmišljanje na letalu in prve slike so že tu.

KONČNO V AVSTRALIJI!

Air Qatar, Doha, Melbourne. Odiseja in potepanje iz Slovenskih Konjic do Melbourna, potem pa prek prek Ayers Rocka, Alice Springsa, Cairnsa, Sydneja in ponovno v Melbourn, se je začela v Zagrebu dne 14.12.2015 ob 12.10. To je bil končni dogodek in začetek poti.

Samo potovanje se je začelo že veliko prej, tam nekje v  sredini leta 2013 . Iz daljne Australije je nekega poletnega meseca, mislim da julija, na obisk v Slovenijo, prišla moja sestrična Ema. Med svojim štiritedenskim poletnim potepanjem po hrvaški obali in soncu, si je utrgala nekaj dni za obisk v Slovenskih Konjicah. Povabila me je, da jo obiščem na njenem domovanju v Melbournu v Avstraliji. Hmmm, zdelo se mi je precej eksotično, zanimivo in predvsem daleč, obenem pa me je zelo mikalo. Porajala so se nešteta vprašanja, bi šel?, pa kaj če bo to?  ali ono….? Kdo bo v času moje odstotnosti namesto mene delal ?  Tja ne moreš odpotovati samo za en teden, vsaj štiri tedne potrebuješ…., potovanje traja najmanj 22 ur z letalom….., in spet dvomi: pa kaj če bo to ali ono….? Po drugi strani pa sem vedel, da je edino kar si res želim, da vidim Avstralijo…

Še kakšno leto sem o potovanju samo razmišljal, se o njem pogovajal s svojimi domačimi, s svojo sestrično Emo po telefonu, si dopisoval z njo po  mailu in bil še vedno neodločen. Grizel me je črv negotovosti, strahu, nerešenih dilem in po drugi strani želja po nečem novem, eksotičnem in daljnem. Nekega dne pa me je v ambulanti obiskal pacient, ki se je vsedel nasproti mene in mi povedal svojo zgodbo, kako se je on odločil za potovanje v Avstralijo, kako je on rekel: “Grem!” Pravijo, da ni naključij in da ima vsako srečanje z nekom svoj namen in vsak, ki se s tabo pogovarja ali te ogovori, je v resnici prišel s sporočilom zate. Ti pa se moraš naučiti poslušati in doumeti tisto, kar ti je namenjeno. Sporočilo je lahko tudi skrito med vrsticami, ampak je vsekakor namenjeno tebi. Zdaj, ko o tem razmišljam na letalu, se mi zdi, da sem ga moral srečati. Ta pacient mi je bil namenjen, moral mi je odpreti oči in mi povedati resnico, da je potrebna samo odločitev. Ja, nekako tako mi je povedal. Tudi on se je odločil podobno, čez noč, po telefonskem klicu starega prijatelja in bivšega soseda.

Odločil sem se za poletno varianto obiska Avstralije. Enostavno ljubim poletje, všeč mi je biti na vročem, se kopati, plavati in sončiti. Zdaj, ko je v Sloveniji zima, bom božič in novo leto preživel na drugačen način, brez snega, megle in mraza. V vsem svojem življenju ga še nisem doživel na ta način. Na +38 stopinj Celzija, s šampanjcem v roki, bom nazdravljal novemu letu 2016 , ob ognjemetu v Sydneju pod Harbour bridgem s še poldrugim milijonom drugih radovednežev 🙂 Celo 10 ur prej kot se bo to zgodilo v Sloveniji. No, do takrat je še natanko 18 dni.