AKTUALNO

GAUDEAMUS IGITUR

SnežanaKomentiraj

“Gaudeamus igitur “se sliši vzvišeno in svečano, tako kot se za zrelostne mejnike, ob katerih se poje, spodobi. Dijaki in študentje večine evropskih držav, jo s sedanjim besedilom prepevajo že skoraj 300 let. Latinščina zveni slovesno, modro, preudarno. Občutek imaš, da besedilo poje o o dolžnostih in odgovornostih, ki te čakajo, ko prestopiš prag odraslosti. Pa ni res. Pesem lahkotno poje o študentskem življenju, ki so jo že v času prvih univerz prepevali ob pitju piva. Šele kasneje je postala uradna himna številnih srednjih šol, univerz in študentskih skupin. Pesem spodbuja k uživanju življenja v “carpe diem” maniri. In prav je tako. Prehitro bo “vse nas krila ruša”, zato “veselimo torej se” in užijmo vsak trenutek vsakega dneva, ki nam je podarjen.

Veselimo torej se,                               Gaudeamus igitur.
mlada nam je duša,                            Iuvenes dum sumus.
veselimo torej se,                                Gaudeamus igitur.
mlada nam je duša,                            Iuvenes dum sumus.
po prijetnostih mladosti,                   Post iucundam iuventutem.
po nadložni bo starosti,                     Post molestam senectutem.
vse nas krila ruša,                               Nos habebit humus —
vse nas krila ruša                                Nos habebit humus.

NAJLEPŠE POGRNJENA MIZA V MARIBORU

SnežanaKomentiraj

Vsi poznamo pravljico bratov Grimm z naslovom Mizica, pogrni se in prebrisanost najmlajšega od treh sinov, ki je domov prinesel mizico, na kateri nikoli ne zmanjka jedače in pijače. Verjetno bi vsak rad premogel tako mizico.

mimi7 - 1 (1)Zaželel si jo je tudi Ludvik II. Bavarski, ki je nadvse ljubil pravljice, zato si je dal postaviti pravljični grad Neuschweinstein. Grad je tako pravljičen, da je Walt Disneyu služil za predlogo, na osnovi katere je izrisal grad, v katerem spi Trnjulčica. In glede na to, da je bil kralj, so Ludviku II. želje tudi izpolnjevali. Ko si je zaželel “mizico, pogrni se”, so mu jo tudi izdelali. Še danes se nahaja v gradu Linderhof. Gre za premično mizo, ki so jo služabniki s posebnim mehanizmom povlekli iz spalnice v spodnji prostor, jo obložili z jedmi in pijačo in jo ročno zopet dvignili v kraljevo spalnico. V času večerje je iz Ludvikove spalnice prazna miza izginila in že čez nekaj minut se je pojavila nazaj, polna vročih jedi, iz katerih se je še kadila sopara.

mimi9 - 1V Mariboru takšne “mizice, pogrni se”, na kateri ne bi zmanjkalo jedače in pijače ni. Je pa mizica, ki je najlepše pogrnjena. Kje? Na Grajskem trgu 2 (zraven hotela Orel).

 V od novembra odprti butični trgovini, pogrinja mizo z veliko mero prefinjenosti in izbranega okusa simpatična Mirjana Krajnc. In če bi Ludvik II. Bavarski še danes živel, bi mu morali na njegovi “mizici, pogrni se”, servirati jedačo iz vrhunskih znamk porcelana, ki so v Mirjanini trgovini. Vedno je želel najboljše in Mirjana to, kar je najboljše ima: porcelan iz hiše Rosenthal, Versace, Thomas, Hutschenreuther, Kahla, Weimar Porcelan, Royal Limoges in Goebel.

Z MARTINOM JE “PRIŠO” PUBEC

SnežanaKomentiraj

V življenju stremimo za tem, da počnemo stvari tako kot je prav, v pravem vrstnem redu in seveda s hvaležnostjo. Hvaležni smo, da se zbudimo v nov dan, da smo zdravi, da imamo družino, prijatelje, da smo sploh lahko spoznali ta svet. Ob godu svetega Martina, v času, ko je celotna letina pod streho, uskladiščena, v trdi ali tekoči obliki, skuhana, posušena, zamrznjena, stisnjena, predelana ali nepredelana, pa smo hvaležni za vse darove zemlje, ki so nam bili podarjeni. In na ta dan se je treba za njih obilno zahvaliti. Tudi za vinsko letino, ki s spremembo mošta v vino sploh nastane. Šele po zahvali za letino lahko vstopimo v adventno obdobje, čas priprave na božič, na ponovni pričetek poti, imenovane leto.

Za vinsko letino se zahvali z blagoslovom vina. Blagoslovom in ne krstom, ker je v Sloveniji to včasih veljalo za zelo nehvalevredno, lahko rečemo goljufivo dejanje gostilničarjev, ki so vinu dodajali vodo in si na ta način povečevali zaslužek. Mogoče so si z imenom “ krstiti vino” ob takem nečednem dejanju olajšali vest. Kdo bi vedel.

V Kovači vasi pri Slovenski Bistrici je ogromna klet, v lasti Vinka Kropca in njegovega podjetja Vila Platana. Klet je ogromna iz dveh razlogov. Prvi je lastnikovo ime, saj lahko v skladu s slovenskim pregovorom: “ Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti, “ za obilno letino poskrbi kar sam. Na svoj dan pač poskrbi za pravo vreme, kar mu ni težko, saj njegovo ime pomeni zmagovalec. Drugi razlog je vsakoletno martinovanje, na katerem z obiskom v ogromnem številu tudi izrazimo ogromno hvaležnost. In vsa ta energija se mora nekje poznati.

In vsa ta energija se mora nekje poznati

Pri nas torej velja, da se mlado vino naredi 11. novembra. V Franciji nastane kak teden kasneje, vsako leto na tretji četrtek v novembru. Takrat pride v trgovine najbolj slavno mlado vino Beaujolais, ki je blede barve, sadno, lahko in pitno. Francoski Beaujolais je slovenski Pubec.

Štajerska beseda za dečka, fanta je dobila nov pomen. Postala je ime za štajerska mlada vina. Ker pubec je seveda Štajerc. Ne samo da nastanejo prej, štajerska mlada vina imajo vsaj take lastnosti kot iz gamaya pridelana francoska: poudarjeno svežino, sadnost in pitnost. Za razliko od rdečega Beaujolaisa je Pubec beli. Vinkotova klet pa je ena izmed sedemindvajsetih kleti, v katere je včeraj prišel z Martinom tudi Pubec. Z rumenim metuljčkom.