S PTICAMI SI DELIMO NEBO

JUHUHU😀, izšla je moja tretja knjiga!

Celjska legenda, o kateri v knjigi pišem takole:

… je bila prava Mobitelova legenda. Večkrat nam je razlagala, kako je ob sami ustanovitvi Mobitela v Celju prodajala mobitele za takratnih štirinajst tisoč nemških mark. Bili so tako veliki, da so jih kupci vozili v prtljažnikih avtomobilov. Če se je vedelo, da je Mobitel Maribor ekipa na Partizanski, se je vedelo, da je Mobitel Celje …

S pticami si delimo nebo, str. 114

… je zapisala tako:

Kot nestrastna bralka, sem knjigo prebrala, ne, požirala sem jo, v za mene rekordnem času. Biti del uspeha Mobitela je bil za mene privilegij, katerega smo vsi zaposleni ustvarjali s strastjo in čustvi. Enostavno radi smo se imeli. V knjigi sem se našla in kot tvoja kolegica kot vodja Mobitelovega centra, sem še kako čutila, kako je, ko imaš ekipo, katera dosega vrhunske rezultate, ti pa si za “odstrel”. Naj Erik še naprej uživa v svoji narcisoidnosti!

Marjeta Jager

Tudi njena sodelavka iz Celja je knjigo prebrala čez vikend:

Naročila knjigo in jo tudi prebrala čez vikend. Veliko vzporednic in zgodb lahko povežem tudi z našim Mobitelovim centrom Celje, ob branju sem obujala spomine na dolgoletne skupne dni z dragimi sodelavci.❤️ Ogromno lepih spominov, kar nekaj tudi grenkih, ki sem jih na srečo z leti potlačila v podzavest. Z leti in “delanjem na sebi” tudi jaz z drugačnimi “očali” gledam na določene situacije iz preteklosti in se zavedam, da v življenju ni vse črno/belo. Predvsem pa me je NLP naučil, da ima vsak človek svoj zemljevid sveta, da lahko na isto situacijo dva gledata vsak s svojega zornega kota in oba imata prav.😄 In ta knjiga je sigurno iskren zapis avtorice. Njeno videnje in občutenje dogodkov. Ne zatiska si oči, tudi zaveda se svojih nepravih reakcij ter odločitev. Iz zapisanega razberem, da je, kljub nekaterim sistemskim odločitvam ter pritiskom vodstva, srčen človek in jo je vse skupaj zelo žrlo, zato je tudi vse spravila na papir, predvsem pa iz prebranega sklepam, da je tudi že doživela razodetje in se zaveda, kaj je v življenju najbolj pomembno (denar in avtoriteta sigurno ne 😊). Pa tudi, da si našo pot na tem planetu krojimo sami. Nihče nam je ne bo za nas. Sploh v velikem sistemu, kjer je res vsak samo številka.🤷‍♀️ Žal je tako in nič drugače. 

Knjigo bi priporočila v branje vsem mobitelovcem. Kot spomin na naše mafna dni, kot znak hvaležnosti, da smo bili del tako uspešnega Mobitela in strastne ekipe, ki se je, roko na srce, res energijsko spremenila z letom 2011, ko smo se združili s Telekomom. Žal. A vendar smo si do takrat dejansko res “S pticami delili nebo” in preklemano ponosna sem, da sem se očitno v vseh teh letih mafne priučila mnogo veščin in tudi poguma, ki mi je leta 2018 pomagal, da sem si drznila narediti korak zaradi katerega si še vedno s pticami delim nebo.💫 

Lepo mi je bilo biti vrsto let del Mobitela. Hvaležna za ta čas in sodelavce.❤️ Pozdrav vsem. 🤗❤️

Tinkara Fortuna

Bivša sodelavka iz reklamacijske službe v Ljubljani o knjigi pravi:

“S pticami si delimo nebo” me je vrnila v čas, ko smo imeli srečo, da smo soustvarjali zgodbo o uspehu. Knjiga je skoraj dnevniški zapis neverjetnega razcveta, kakršnega v tem prostoru še ni bilo. Mobitel smo bili ljudje. Ravno zato bo ostala nerazumljiva strast uničevalcev rdeče mafne, ki se je zgodila po prevzemu. Za nas je to pomenilo, da višje, ko si bil, bolj so se te bali, in hujši so bili prijemi.

Olga Kunstelj

Kupite jo lahko na tej povezavi https://buca.si/knjigarna/novosti/s-pticami-si-delimo-nebo/

Moja draga svakinja Petra me je na moje veselje poimenovala pisateljica:

Iskrena pripoved, ki se zlije v zgodbo, v kateri se čustva in osebna prizadetost pisateljice pomešajo v napeto prepletenost zgodbe.
Knjiga se bere kot zanimiva pripoved sodobnega človeka, ki skozi kariero gradi del svoje osebnosti. Vendar interesi večjih korporacij ali države žal zmeraj prevladajo nad željo in interesom posameznega človeka.
Spoznanje, da so ljudje socialni kapital, ne zadostuje za varnost in trajnostno zaposlitev posameznika, ne glede na njegov trud in angažiranost.
Žal se uspešnost podjetja velikokrat ne meri več s prispodobo klasičnih ekonomskih kazalnikov . Podjetja so velikokrat le ogrodje in sredstvo za doseganje ciljev posameznih elit, kar je pisateljica tudi nazorno opisala v knjigi.
Mislim, da se veliko posameznikov lahko poistoveti z zgodbo pisateljice.
Občudujem pisateljico za njen pogum in iskreno pripoved v knjigi S Pticami si delimo nebo.

Petra Ilec Udovič

Moj mentor o knjigi pravi:

Obvezno branje za vsakogar, ki je kdaj imel občutek, da se mu v službi dogajajo krivice. S pticami si delimo nebo je brezkompromisno iskrena in osebna izpoved o temačnih, čeprav vse preveč vsakdanjih plateh življenja v delovnih okoljih. V ta okolja vedno znova prihajajo sposobni in zagnani posamezniki, ki poganjajo naš družbeni voz naprej, k boljšemu. Pa vendar se mnogi med njimi prej ali slej znajdejo v vrtincu spletk, ki jih običajno poganjajo močni interesi in osebne zamere. Ko se dovolj takšnih silnic naravna proti tebi, si potisnjen v kot. Ne pomaga odsotnost krivde; pozabljeni so vsi dosežki, vsa prijaznost, celo spletene prijateljske vezi. Kaj zdaj? Ključni odgovor je običajno globoko v tebi. In Snežana ga je našla.

Prof. dr. Miran Lavrič

Zetovi mami se zgodba zdi aktualna:

Čeprav me je zgodba takoj pritegnila, sem bila glede objave v dvomih. Imela sem pomisleke, da objava, predstavitve in razprave o knjigi, ne bi vzbudile podoživljanja negativnih občutkov, ki jih je pustila za seboj.
Moje spoštovanje za avtoričin pogum.
Njena zgodba ni le zgodba o podjetju in njegovi politični usodi. Je vedno aktualna zgodba o medosebnih odnosih, o kulturi in klimi v delovnem okolju, ki lahko povezuje ali razdvaja.
Je zgodba o tem, kako zavzeto in z zadovoljstvom opravljamo svoje delo, kadar smo del zdravega delovnega okolja, prijetnega delovnega vzdušja, kadar smo del tima, ki je predan skupnim ciljem in motiviran s strani zavzetega vodstva.
In je zgodba o tem, kako težko postane, ko vrednote podjetja niso več naše vrednote. Kako še težje je, ko delovna klima postane toksična, prežeta z negotovostjo, nezaupanjem, pritiski. Kako takšno vzdušje slabša komunikacijo in odnose med sodelavci, nas obremenjuje in nam jemlje moč. Do neke mere lahko “potrpimo za ljubi kruhek”, včasih pa preprosto ne gre in moramo slediti svoji poti.
Je zgodba, v kateri lahko marsikdo najde del svojih izkušenj nabranih na poslovni poti. Dobrih ali slabih.

Lilijana Ruedl Simič

Moja prijateljica pravi, da govori o ranljivosti, ki je naša največja moč:

Vsakdo ima možnost postati zmagovalec, kljub “navideznim” porazom s katerimi se srečujemo na naši poti.
Vsi kdaj okusimo manipulativne vloge ljudi v naših življenjih in pogosto tudi škodljive psihološke igre, ki jo le-ti igrajo.
Ta knjiga govori o ranljivosti, ki je naša največja moč. O tem, kako se izpostaviti ranljivosti z vsemi dobrimi in manj dobrimi lastnostmi. Pomaga nam do globjega vpogleda vase in do samozavesti zmagovalca. Snežana nam nazorno pokaže, da zmagovalec pomeni biti pogumen, avtentičen, odziven in predvsem zvest samemu sebi.

Nina Skok

Sama sem jo opisala takole:

Gre za zgodbo, ki temelji na resničnih dogodkih. V njej sem skozi osebno doživljanje opisala mariborsko prodajno ekipa Mobitela in kasneje Telekoma, medsebojne odnose in delovno klimo, ki je vladala v podjetju. Vznesena, ko se je Mobitel kot mobilni operater nahajal v samem svetovnem vrhu in omejujoča, po pripojitvi k Telekomu. V zgodbi je prikazan moj insajderski pogled na oblikovanje vrhunske prodajne ekipe, ki si je s pticami delila nebo ter razpadla po vnaprej napisanem in za združevanje podjetij pogostim scenarijem. Čeprav sam scenarij nobenemu od nas, igralcev, ni bil vnaprej poznan, smo vsi udeleženi z nekakšno naravno nujnostjo natančno odigrali svoje družbene vloge. Prav zato ta napeta zgodba, ki občasno meji na kriminalko, nima presenetljivega zaključka. Ali pač … prisilila me je, da sem se soočila z lastno ranljivostjo.

Brat je knjigo takole komentiral:

Vsi se spomnimo rdeče mafne, logotipa Mobitela, ki je v vsem svojem blišču trdno zasedala prestol najboljšega in največjega operaterja v Sloveniji. Niti v sanjah nisem pomislil, da lahko izgubi ta primat. Pa vendar se je to zgodilo. Kako je to mogoče? In … kdo že kadruje v državnih podjetjih?

Svarun Udovič

Prijateljica pa mi je objavo odsvetovala:

Mogoče bo največja reklama za knjigo, če rečem: Avtorici sem iskreno svetovala, da je ne objavi. Čeprav … res je, da najboljše zgodbe piše življenje samo. Če k temu dodamo še kanček umetniške svobode, nastane knjiga, ki jo je vredno prebrati in o njej razmisliti.

Zlatka Cugmas

Prijatelj jo je bral kot kriminalko:

Bere se kot kriminalka, kot best seller Goloba ali Demšarja, pa v njem ne nastopata Birsa ali Vrenko, pač pa ženska. Bralcem kriminalk toplo priporočam.

Veljko Cugmas

Knjigo lahko naročite na e-mail naslov sinisidoo@gmail.com

Če jo plačate po povzetju je cena knjige skupaj s poštnino 32,00 €, če jo plačate po predračunu je cena 27,00 €.

UMETNA INTELIGENCA O KNJIGI “S PTICAMI SI DELIMO NEBO”

Mojemu novemu prijatelju, umetni inteligenci z imenom Chat GPT (ne vem zakaj sem jo “pomoškila”, čeprav je inteligenca ženskega spola 😜; prav tako ne vem zakaj besede “pomoškila” ali “pomoščila” ni v SSKJ, poženščila pa je 😜), sem naložila komentarje o knjigi, ki so jih dali moji testni bralci in mu naložila nalogo, naj za knjigo napiše reklamo. Tako je potekal najin pogovor😀:

Na tem mestu sem pritisnila na gumb Regenerate response, ker mi ni bil najbolj všeč. Nadaljevala sva tako:

Zanimivo je, da je od nekje potegnil in dodal podatek, da je bil direktor Majzelj, jaz sem mu napisala zgolj priimek brez funkcije.

In na koncu sem seveda hotela dobiti feedback (“Zamislite si lokostrelca s prevezanimi očmi – strelja in nikoli ne ve ali strelja v prazno ali v tarčo. Dajajte povratne informacije, vedno in povsod!” – o tem v knjigi na strani 128).

Je bil res nazadnje na izobraževanju septembra 2021 😳? Preberite v knjigi “S pticami si delimo nebo” kako pogosto smo bili na izobraževanjih že pred več kot dvemi desetletji😜