Avtor: Snežana

VALENTINOVO

SnežanaKomentiraj

Slovenci se veliko sprašujemo o tem “Kaj je ljubezen? ” saj je bilo to najpogosteje zastavljeno vprašanje v letu 2014 na slovenskem brskalniku Google. Na praznik  ljubezni o njej razmišljam tudi jaz.

Do poroke in še kakšno leto čez sem brezpogojno verjela samo v romantično ljubezen. Eno veliko, edino, samo po sebi umevno in odrešujočo. Kot otrok sem si samo nekaj dni razbijala glavo s tem, kako bom to svojo veliko ljubezen našla. Kmalu sem ob gledanju ameriških filmov spoznala, da mi jo bo pripeljala na pot usoda. Seveda sem vedela, da jo bom v trenutku in za vedno prepoznala. Ne bom tako neumna kot je bila Scarlett, ki je to spoznala komaj na koncu filma. Prav tako ne bom tako kratkovidna kot Daisy, ki se ni odločila za Velikega Gatsbyja. Obsojala sem starše Romea in Julije, ki so brezpogojno prepovedovali njuno ljubezen in jokala s Prešernom ob povezovanju začetnic verzov Sonetnega venca. Ampak življenje te slej ali prej postavi na trda tla. Nič ni samo po sebi umevnega, v vsako dejavnost moraš vlagati trud in energijo. Še posebej veliko v odnose s partnerjem in nasploh z ljudmi. Začela sem se spraševati kaj ljubezen sploh je. Pri iskanju odgovorov sta name odločilno vplivali dve stvari. Prva je bila film V zraku. Pretreslo me je razmišljanje Alex, ki je razmišljala o tem, da bi ob ponovni izbiri življenjskega partnerja, naprej hotela spoznati njegovo družino. Do takrat sem mislila, da ni pomembno v kakšni družini je kdo odraščal, kakšen odnos je vladal med starši partnerja, brati in sestrami. Narobe! Družinski vzorci pustijo pomemben pečat na vseh nas in tako kot so nas oblikovali, tako bomo živeli tudi v svojem zakonu, v svoji družini. Druga stvar, ki je pomembno vplivala na moje stališče do ljubezni je bila Milivojevičeva knjiga Formule ljubezni. Milivojević je dokončno razblinil moj mit o romantični ljubezni saj pravi, da je ljubezen subjektivna stvar in da ko govorimo o ljubezni, govorimo o naših predstavah ljubezni. Ponazoril je s skrajno predstavo o pravi ljubezni sadista, ki je prepričan: “Prava ljubezen je, če nekomu prizadeneš bolečino” in na drugi strani mazohista: ” Prava ljubezen je, če ti nekdo prizadene bolečino” iz česar sledi, da sta sadist in mazohist idealen par. Danes ne verjamem več v romantično ljubezen. Ustreznega partnerja si je potrebno poiskati, ko ti jih na pot pripelje usoda pa jih je potrebno prepoznati. To je osnova na kateri z veliko truda zgradiš uspešno partnersko zvezo.

GRAND BUDAPEST HOTEL (THE GRAND BUDAPEST HOTEL)

SnežanaKomentiraj

Grand Budapest hotel je popoln butični izdelek: iz popolnega materiala, brezhibno ukrojen in sestavljen, v duhovitem in komičnem modelu, odličen. Narejen z dobro mero črnega humorja, z eno nogo v parodiji. Je čudovit film za sprostitev, za zabavo, za odklop, za dvourni oddah. Ampak samo to. Po ogledu se samo z nasmehom spomniš nanj in rečeš sam pri sebi: ODLIČEN FILM in o njem ne razmišljaš več .

budapest2

 Gustave H (Ralph Fiennes) in Zero Moustafa (Tony Revolori )

 

DUNAJSKI ZREZEK

SnežanaKomentiraj

Originalni dunajski zrezek je tanek kos telečjega mesa, paniran in ocvrt v maščobi. Moral bi biti ZELO tanek. Če na tanko potolčemo telečje meso začnejo vlakna razpadati. Zato je lažje uporabiti svinjsko meso, ki ga lahko ZELO na tanko potolčemo pa še vedno drži skupaj, v enem kosu. Najbolje je , da za dunajske zrezke uporabimo svinjski file. Za pripravo dunajskega zrezka potrebujemo: svinjski file, sol, moko, jajce, drobtine in olje. Najprej svinjski file narežemo na približno 3 cm debele kose.

KOS MESA S tolkačem za meso ga prav na tanko in na široko potolčemo, tako da pokrije ves krožnik.

STOLČENO MESO

Meso posolimo, povaljamo v moki, stepenem jajcu in drobtinah. Segrejemo olje in v vročem olju zrezke ocvremo do zlato rumene barve približno tri minute na vsaki strani.

DUNAJSKI

Dunajski zrezek serviramo z limono in krompirjevo solato po dunajsko. Dober tek (pa ne onega čez drn in strn 🙂 ) 

ELIZABETA BAVARSKA, AVSTRIJSKA CESARICA IN MADŽARSKA KRALJICA

SnežanaKomentiraj

Nekako se ne morem odločiti ali bi uporabila njen razvpiti vzdevek ali ne. Glede na njen kult in njen stan se mi zdi preveč preprost, preveč otročji, premalozložen, preveč skomercializiran, preveč ljubkovalen, primeren za usta njenega ljubimca ali moža. Z lahkoto bi pri njenem imenu lahko zapisala Lepa, z velikim očarljivim L ( z veliko začetnico bi lahko bila tudi Izgubljena, Begava, Nesrečna, Tragična, ampak v prvi vrsti Lepa). Že kot mlada nevesta je očarala Dunajčane s svojo izjemno lepoto in karizmo.
Pisala je poezijo, se upirala nadzoru svoje tete in tašče v eni osebi, ki je uravnavala njeno družinsko življenje in prevzela vzgojo njenih otrok. Upirala se je strogim pravilom dvora, ki so jo utesnjevala in omejevala. Bila je ljubljena s strani svojega moža in rodila štiri otroke. Dva od njih je morala pokopati, dveletno hčero Zofijo in že odraslega sina Rudolfa. Nikakor ni našla miru in obstanka na Dunaju in v krogu družine. Izbrala je žensko za vlogo ljubice njenega moža. Nemir jo je gnal iz dežele v deželo in nikjer se ni počutila doma, kar je zapisala v svoji pesmi:

Galeb sem, brez ozemlja, brez obale,
ki imenovala bi se moj dom.
Nikjer se ne navežem,
samo letim prek valov.

Eine Move bin ich von keinem Land,
Meine Heimat nenne ich keinen Strand,
Mich bindet nicht Ort und nicht Stelle;
Ich fliege von Welle zu Welle.

Po Rudolfovi smrti je bila postarana, lepota je izginila, bila je  nedružabna in depresivna, opustila je pisanje pesmi, živela samotno življenje, se ovijala v črnino in si želela umreti.  Podlegla je ranam, prizadejanimi s strani anarhista, ki jo je  s pilo napadel v Ženevi. V nasprotju z njeno željo, da bi bila pokopana na Krfu, so jo pokopali v cesarski grobnici pod Kapucinsko cerkvijo na Dunaju.

Tony Blaire je za lady Diano izumil ime kraljica ljudskih src, zagotovo pa bi ga lahko dodali tudi cesarici Elizabeti. Imeli  sta veliko skupnega: bili sta lepotici, dostojanstveni in elegantni, nerazumljeni in osamljeni, dušil ju je način življenja na dvoru in togost protokola, brezčutnost članov dvora, bili sta ljubiteljici narave, obe sta  tragično umrli. Med njima je bilo tudi veliko razlik. Elizabeta je bila ljubljena s strani svojega moža, Diana ne, Elizabeta je možu v svojih zrelih letih izbrala ljubico, ljubica Dianinega mož naj bi Diano izbrala za njegovo nevesto.

ODTENEK ŽIVLJENJA  Dunajčani so si prisvojili in skomercializirali podobo in spomin na  cesarico Elizabeto. Iz njenega kulta kujejo dobičke. Jih kaj boli, da se na Dunaju, pri njihovem cesarju in v krogu vladarske družine  nikoli ni počutila doma, da s srcem ni nikoli bila njihova ?

FANTOVSKA LETA (BOYHOOD)

SnežanaKomentiraj

Fantovska leta (Boyhood) je film o odraščanju in življenju vseh nas otrok,  o zorenju in življenju vseh nas staršev, o vseh nas odraslih, o tisti univerzalni substanci, ki jo živimo vsi in našemu začudenju na določeni točki svojega življenja : “Je življenje samo to? Se bo zgodilo še nekaj več?”

Filmski mami (Patricia Arquette) se to zgodi v trenutku, ko njen sin Mason pakira kovčke in odhaja v študentski dom: ” Veš kaj sem spoznala? Moje življenje mineva samo kot niz važnih trenutkov. Poroka. Rojstvo otrok. Ločitev. Čas ko smo. Čas ko smo mislili, da si dislektičen. Ko sem te naučila vozit kolo. Druga ločitev. Magisterij. Končno služba, ki sem jo želela. Poslala Samantho na faks. Poslala tebe na faks. Veš kaj je naslednje? Moj jebeni pogreb. ”

Mason  (Ellar Coltrane) pred odhodom na fakulteto sprašuje očeta (Ethan Hawke)

Mason : “In v čem je potem smisel? “

Oče: “Česa? “

Mason: “Ne vem, česarkoli. Vsega. “

Oče: “Vsega? Jaz zagotovo ne vem. A ne ve tudi nihče drug. Vsi se znajdemo v toku. Dobro je, da občutiš neke stvari. Bodi  zvest tem trenutkom. Ko postaneš star, ne občutiš več veliko. Tvoja koža postane trda. “

TEORIJA VSEGA ( THE THEORY OF EVERYTHING)

SnežanaKomentiraj

Teorija vsega  je film glavnega igralca Eddieja Redmayneja. Dobesedno odživi, ne odigra, del življenjske zgodbe še danes živečega, svetovno znanega doktorja fizika Stevena Hawkinga.  V začetku filma je nadebudni, genialni , telesno zdrav in veder študent fizike, ki ga doleti diagnoza mišične distrofije in napoved doživetja maksimalno dveh let življenja. Ob seznanitvi s prognozo in opisu telesnih znakov napredovanja bolezni nima drugih vprašanj kot: “Kaj bo z mojimi možgani?”

theory1

Filmskega Stephena Hawkinga je odigral Eddie Redmayne

In veliko olajšanje ob novici, da ti ne bodo prizadeti. Sreča v nesreči je, da je takrat na začetku ljubezenske zveze z Jane (Felicity Jones) , s katero se poročita.
Film ju spremlja v času njune zakonske zveze, oblikovanju njune družine s tremi otroci, njegovega mišičnega hiranja, prilagajanja življenja vedno novim zmanjšanjem sposobnosti in stalnim odmikanjem napovedanega časa smrti. Na koncu filma je nepokreten, na invalidskem vozičku, nezmožen gibanja, njegovi možgani pa delujejo vedno bolje. Na srečo s pomočjo prsta in stroja zapisuje svoje misli in s pomočjo elektronskega glasu komunicira z okolico. Sprejme odločitev, da se bo ločil od svoje žene in se s svojo negovalko, s katero sta se zelo zbližala, preselil v ZDA.

SACHER TORTA

SnežanaKomentiraj

Nekega dne v letu 1832 je zunanji minister Avstrije Metternich pričakoval pomembne goste. Nanje je želel narediti velik vtis zato je naročil v svojo kuhinjo : “Dass er mir aber keine Schand’ macht, heut’ Abend! “(da me zvečer ne boste spravili v sramoto) kar bi z današnjimi besedami lahko rekli: prosim pripravite nekaj čudovitega, odličnega, superiornega. Ravno tisti dan je njegov glavni kuhar zbolel (mogoče se je zahteve malo ustrašil 🙂 ). Zahtevno nalogo je opravil 16 letni Franz Sacher. In to brezhibno. Brez da bi ga utesnjevale dolgoletne kuharske izkušnje in z veliko mere domišljije je ustvaril legendo: Sacher torto.

ODTENEK ŽIVLJENJA  Ali je Franz Sacher torto Sacher spekel kot produkt naključij ( po formuli : TORTA SACHER = bolezen kuharja x visoki  obisk x ukaz Metternicha) ali mu je bila usojena in bi jo spekel slej ali prej? V vsakem primeru je prispevala svoj odtenek v življenja vseh nas.

Specimo torto po naslednjem receptu:

Testo:                                                                                               Glazura:

180 g masla                                                                                     20 g masla

180 g čokolade                                                                               60 g čokolade (najmanj 70% kakava)

180 g moke                                                                                     40 ml močne turške kave

9 jajc (ločimo rumenjake od beljakov)                                     80 g kristalnega sladkorja

160 g sladkorja v prahu

vanili sladkor

marelična marmelada

 

Izdelava

  1. Pečico segrejemo na 165 °
  2. Nad parno kopeljo raztopimo čokolado
  3. Beljake in pol sladkorja v prahu stepemo v trd sneg
  4. Zmehčano maslo z drugo polovico sladkorja in vanili sladkorjem penasto stepemo in postopoma dodajamo rumenjake. Stepamo tako dolgo, da dobimo narastlo svetlo rumeno maso. Nad parno kopeljo stopimo čokolado in jo vmešamo v zmes. Na koncu z lopatko narahlo vmešamo sneg in presejano moko.
  5. Obod tortnega modela namažemo z maslom in poprašimo z moko. Na dno tortnega modela položimo po meri odrezan peki papir, sestavimo in vanj vlijemo maso. Pečemo 50 minut. Torto ohladimo v modelu.
  6. Ohlajeno torto zvrnemo iz modela, jo prerežemo in namažemo z vročo marelično marmelado. Sestavimo in celotno zunanjo površino premažemo z marmelado. Pustimo jo stati najmanj 5 ur.
  7. Tortno glazuro naredimo tako, da nad parno kopeljo raztopimo maslo in čokolado, dodamo precejeno črno kavo, sladkor in vanili sladkor in vse skupaj stepemo. Glazuro razmažemo po celotni površini in obodu. Pustimo jo da stoji več ur.
  8. Torto razrežemo in obvezno serviramo s stepeno sladko smetano in kozarcem hladne vode.

TORTA

DOBER TEK

 V zvezi z lastništvom originalne recepture so se bojevale sodne bitke. Slaščičarna Demel v bližini Hofburga je s slaščicami  oskrbovala dvor,  a bitko za uporabo originalnega imena Sacher so s hotelom Sacher izgubili. Sacherjeva torta ima biskvit prerezan in vmesno plast premazano z marmelado, Demlova ima marmelado namazano po vrhu, moja je najbolj razkošna in ima marmelado v sredini in po vrhu. Vse tri torte imajo čokoladno glazuro, Sacherjeva je okrašena z okroglimi čokoladnimi pečati, Demlova s trikotnimi in moja s čokoladnimi bonboni.

photo 3

MOJA SACHER TORTA S ČOKOLADNIMI BONBONI

 

INTERPRETACIJA SANJ (THE INTERPRETATION OF DREAM)

Snežana1 komentar

KNJIGA INTERPRETACIJA SANJ

1900 je Freud izdal svojo prvo obširno knjigo Interpretacija sanj, ki je bila zelo slabo sprejeta, saj so na njeno predstavitev prišli samo trije ljudje. Prvo naklado, ki je štela 600 izvodov, so prodali komaj po sedmih letih. S trditvijo, da je razlaga sanj kraljevska pot do poznavanja podzavestnih aktivnostih uma, v knjigi razlaga številne sanje. Freud izhaja iz tega,  da nam sanje izpolnjujejo želje, kar nam potrjujejo že različni pregovori, na primer madžarski: “Svinja sanja o želodu (danes verjetno o pomijah 🙂 ), gos o koruzi “;  judovski: “Kaj sanja kokoš? Proso.” Spomnim se tudi enega iz moje mladosti, ki smo ga pregovarjali še v času Jugoslavije: “Sanja svinja o kukuruzu.” 🙂

knjiga

Koliko ima skupnega Freudova Interpretacija sanj s Sveto knjigo sanj?

Najprej zajame iz množice sanj, ki so nam vsem lastne: ko nas ponoči nagovori naše fizično telo s svojimi potrebami – žejo. Sanjamo, da pijemo z dolgimi požirki, voda nam polzi po grlu, hladna, okusna (kdo je rekel, da je voda brez okusa?) kot je le lahko hladna voda na izsušenem jeziku in grlu,  ampak namesto potešitve naše žeje se zbudimo (verjetno naše fizično telo nagovori naš psihični del: zdaj pa nehaj sanjat, še vedno sem žejno)  in ugotovimo, da smo imeli le željo, da bi pili. Vzrok teh sanj je žeja, ki  se je zavedamo, ko se zbudimo. Sanje nam pokažejo željo kot izpolnjeno, ker nam je prijetno spati in ne bi bili radi zbujeni s telesnimi potrebami. Po moje nam to dokazuje, da prej ali slej fizično telo zmaga. Verjetno nam je to dano z našim gonom po preživetju in primarnostjo telesnih potreb. Druga vlečka, ki bi vas, lahko navedla k razmišljanju o temi ali branju knjige ( le kako bi lahko lepo prevedli teaser – vaba, dražljaj, reč, ki te vzpodbudi, da nekaj narediš? Vlečka ali vlekec? :-)) bi lahko bilo vprašanje žene Freudovega prijatelja, s katerim se je prijatelj obrnil nanj: »Moja žena me je prosila naj ti povem, da je včeraj sanjala, da ima menstruacijo. Ti boš vedel, kaj to pomeni« in na tej točki sem rekla: “Ups, kaj pa njegova izjava, da kljub njegovim tridesetletnim raziskavam nikoli ne more odgovoriti na vprašanje, kaj ženska hoče?” Ampak pri tolmačenju ženskih sanj mu to ni delalo težav. Takoj je vedel, da če mlado dekle sanja, da ima menstruacijo, je dejansko nima. To je bilo sporočilo o njeni prvi nosečnosti. In sporočilo, da si želi še malo uživati v svobodi brezskrbnosti preden se  z  materinstvom spne v določen okvir.

 

IGRA IMITACIJE (THE IMITATION GAME)

SnežanaKomentiraj

Igra imitacije (Imitation game) razkriva izjemno zgodbo genialnega nejunaka Alana Turinga. Homoseksualen, s pomanjkanjem čuta za družabnost, nekomunikativen, s tolikšnim pomanjkanjem čustvene inteligence, da izpade že rahlo retardiran, vendar z izjemnim darom logičnega razmišljanja in znanjem matematike. Konstruktor prvega računalnika, ki razvozla Enigmo, nemški vojaški šifrirni stroj. Drugačen: tako drugačen, da s hladnim razumom takoj zatre vse namere svojih sodelavcev, da bi preprečili naslednji vojaški napad Nemcev in jim s tem razkrili, da so prodrli v njihovo skrivnost, kar bi privedlo do novega, spet nepoznanega načina šifriranja. Namesto, da bi se prepustil slavi je v anonimnosti hladnokrvno preračunaval statistiko: katere napade preprečiti, katere lažne informacije razširiti in kako uporabiti vsa dešifrirana nemška povelja, da bo ohranjenih čim več človeških življenj in vojna čim prej končana. Po nekaterih izračunih naj bi prihranil 14 milijonov človeških življenj in vojno skrajšal za dve leti. In kako se mu je oddolžilo človeštvo? Po vojni je imel zaradi homoseksualnega incidenta možnost izbire med hormonskim zdravljenjem ali zaporom. Odločil se je za prvo. Čez tri leta je napravil samomor.

Alan Turing, konstruktor prvega računalnika,  na vprašanje, ali stroji mislijo kot ljudje, v filmu odgovori: “Seveda stroji ne morejo misliti tako kot ljudje. Stroj je drugačen od človeka. Zato tudi mislijo drugače. Če nekaj misli drugače kot vi, to  še ne pomeni, da ne razmišlja. Za ljudi dopuščamo, da imajo različna mnenja. Pravimo, da naši možgani delujejo različno, da razmišljamo različno. In če to lahko rečemo drug o drugem, zakaj potem ne bi mogli reči istega za možgane, narejene iz bakra, žic in jekla?”

ODTENEK ŽIVLJENJA  iz filma:  Joan Clarke (Keira Knightley) prigovarja Alanu Turingu (Benedict Cumberbatch), ki obupuje nad svojo nenormalnostjo (tudi zaradi homoseksualnosti): “Nihče normalen ne bi mogel tega narediti. Danes zjutraj sem se z vlakom peljala skozi mesto, ki ne bi obstajalo, če ne bi bilo tebe. Kupila sem vozovnico od človeka, ki bi bil po vsej verjetnosti mrtev, če ne bi bilo tebe. Prebrala sem  znanstveno raziskavo, ki obstaja samo zaradi tebe.  Lahko prisežem, da si jaz ne želim, da bi bil normalen. Svet je neizmerno boljši ravno zaradi tvoje nenormalnosti. Včasih ravno ljudje, za katere si nihče ne bi predstavljal , naredijo nepredstavljive stvari.”

RITEM NOROSTI ( WHIPLASH )

Snežana1 komentar

Ritem norosti (Whiplash) je Nori film v katerem prevladuje Nori J.K.Simmons v vlogi ekstremnega glasbenega profesorja, ki svoje študente žene onkraj njihovih predstav, kot se je izrazil sam.

Noro! Sediš napet kot struna in v grozi strmiš v ekran, ker te J.K.Simmons trpinči do ekstrema. Definira pojem mobinga in ga moralno upraviči. Pljuva na pohvalo pri solidno opravljenem poslu in besedici dobro opravljeno pripisuje krivdo za povprečnost. S svojimi žaljivimi besedami, surovimi dejanji in provokacijami, pripravi voljo, kljubovalnost, trmo in vztrajnost izbranega objekta do eksplozije. Želi, hrepeni, izgoreva v želji doseči tisto nekaj več. In gledalec z njim. Pri tem pozabita na realni svet, ne občutita telesne bolečine, potrebo po varnosti. Vsi trije, izzvani študent, Nori profesor in trpinčeni gledalec imajo isti goreči cilj:  doseči izredno, najlepše, najboljše, nebeško, nadzemeljsko, izjemno. Nori J.K. Simmons je to uspel. In si po mojem mnenju zaslužil Oskarja.

Dirigent Terence Fletcher je svojemu takrat že bivšemu študentu Andrewu, opisal svojo vlogo na glasbeni akademiji takole: “Nisem bil tam, da dirigiram. Vsak kreten lahko maha z rokami in drži ljudi v tempu. Tam sem bil zato, da potisnem ljudi dlje od njihovih pričakovanj. Mislim, da je to brezpogojna nujnost. Ni ju bolj škodljivih dveh besedic kot sta »dobro opravljeno«. Zaradi njiju bomo svet prikrajšali za naslednjega Louisa Armstronga, naslednjega Charlieja Parkerja. Povedal sem ti zgodbo, kako je Charlie Parker postal Charlie Parker: Jo Jones  je takrat še zelo mlademu Parkerju vrgel činele v glavo, ko je bil Parker še mlad fant in že precej dober na saksofonu. Dobil je priložnost za poskusno snemanje in zajebal stvar. Jones ga je skoraj obglavil zaradi tega. Izsmejali so ga na odru. Jokal je celo noč, toda kaj je naredil naslednjo jutro? Vadil je. Vadil in vadil je z enim samim ciljem v mislih, da se mu nikoli več ne bodo smejali. Naslednje leto se je vrnil v Reno. Stopil je na oder in odigral solo, kot ga svet še ni slišal. Zamisli si, če bi Jones samo rekel: “V redu je Charlie,” in Charlie bi si mislil “No ja, dobro sem opravil.” Konec zgodbe. Bird ne bi obstajal. Zame bi bila to absolutna tragedija. Veš, jaz nisem imel nobenega Charlieja Parkerja, čeprav sem se trudil. Resnično sem se trudil In to je več kot bo večina ljudi naredila. Nikoli se za moj trud ne bom opravičeval!”