POGOVORI KARMELIČANK

V času francoske revolucije je bila vera nun karmeličank postavljena na preizkušnjo. Obtožene kot nasprotnice francoske revolucije, je 17 julija 1794 šestnajst nun karmeličank padlo pod giljotino na današnjem Place de la Nation v Parizu. Pokopane so bile v skupinski grob na pokopališču Picpus, kjer en križ označuje kje ležijo ostanki tisoč tristošestih žrtev giljotine. Ta dogodek je inspiriral francoskega pisca Georgesa Bernanosa, da je zapisal novelo, na osnovi katere je Francis Poulenc napisal libreto in opero Pogovori Karmeličank. Prvič je bila uprizorjena 26 januarja 1957 v milanski Skali, slovensko praizvedbo pa smo doživeli v petek, 27. marca 2015 v mariborski operi.

karmel2

Ali velja uči se iz včeraj, živi za danes, upaj za jutri?

V operi je poudarjeno, da je upanje krepost duše, da se upanje rojeva iz največjega trpljenja, celo iz obupa. Karmeličanke je strah in groza, ko so postavljene pred odločitev ali se odpovedati svojim prepričanjem ali življenju, ne vedo, ali bodo junaštvo zmogle ali ne, saj se tudi one rade veselijo in hrepenijo po prijateljski bliži­ni. To vznikanje, trepetanje in ugašanje želje po bivanju in človeških radostih, stopnjuje tragičnost do spoznanja, ali mogoče bolje, upanja, da je najlepše dajanje, saj so same veliko prejele, še več pa lahko podarijo. Odločijo se, da se ne bodo odpovedale svojim prepričanjem, postanejo mučenice in to podarijo nam vsem, v zahvalo za vse, kar so same prejele. 

Molitev

S karmeličankami na odru nisem upala in trpela, z njimi nisem upala, spoznavala, begala in se spraševala, z njimi nisem molila in doživljala ves njihov  strah in grozo. Mi je pa do dna srca seglo petje karmeličanke sestre Blanche  Sabine Cvilak.

UKRADENI GENERAL

V drugi svetovni vojni se je pripetilo vse polno prigod, katerih dober ali slab učinek je močno vplival na delovanje vojnega stroja, ga zaviral, poganjal, vodil do zmage in poraza. Mnogo takih dogodivščin prihaja šele sedaj na dan in po svoje daje karakteristiko zadnji vojni. Ena takih prigod je ugrabitev komandanta nemških čet na otoku Kreti. Dvaindvajset tisoč nacistov je izgubilo svojega komandanta, dobilo pa dolge nosove.

Drzna ideja dveh majorjev

V začetku leta 1944 sta v neki kavarni v Kairu sedela dva angleška majorja Patrick Leigh Fermor in Stanley Moss. Bila sta mlada, nobeden ni bil star nad 25 let. Po dolgotrajnih borbah sta uživala dopust in se dolgočasila. Nekaj bo treba početi, vojak, vajen borbe, težko poseda brez dela in gleda v zrak. In mlada moža sta se domislila nekaj posebnega – zakaj bi ne ugrabila kakšnega nemškega generala?

lm mosspng

Patrick Leigh Fermor in Stanley Moss

Malce čudna zamisel na prvi pogled malo neizvedljiva. Toda angleškim vojaškim voditeljem v Kairu in Londonu je zamisel ugajala. Ponudbo obeh mladih oficirjev so sprejeli. Po dolgih razpravljanjih so izbrali tudi žrtev: generalmajorja Karla Kreipa. Kreip je bil eden najvidnejših  pripadnikov in funkcionarjev Wehrmachta, poveljeval je leningrajski bitki zdaj je pa bil komandant nemških čet na otoku Kreti, kjer je imel pod komando 22.000 mož. Če ga ukradejo, bi močno  zmedli nemške vojne načrte v Sredozemlju.

Na cilju in na preži

Neke noči meseca februarja 1944 je angleško vojno letalo preletelo eno od mnogih skrivališč grških gverilcev v planinah otoka Krete. Iz letala je skočil major Leigh Fermor, ki ni bil samo vojak ampak tudi že znani strokovnjak za starogrški jezik in književnost. S padalom je srečno prijadral na zemljo kjer so ga čakali grški gverilci. Njegov sopotnik major Moss pa ni uspel skočiti, letalo je zašlo v oblake in se je moralo vrniti v svojo bazo. V šestih tednih je Moss vsaj devetkrat preletel ta kraj vendar ni mogel skočiti in ni mogel dobiti zveze, ne z Leigh Fermorjem, ne s Krečani. Nazadnje je opustil letalo in se odpeljal na Kreto z motornim čolnom. Po plutju med nemškimi komandnimi ladjami in minskimi polji je srečno pristal na Kreti., kjer so ga čakali Leigh Fermor in grški gverilci. Iztovorili so orožje in municijo, ki jo je pripeljal s seboj Moss, potem so se skupaj umaknili v hribe. Naslednjo noč se je začel veliki marš. Oba majorja in njuni grški spremljevalci so hodili samo ponoči, podnevi pa so se skrivali v gorskih vasicah.

LM in M

Paddy in ‘Billy’ Moss v jami

Dva Angleža med 22.000 nacisti na Kreti

Naposled je le prišel čas da so lahko začeli delati. Leigh Fermor si je počrnil i meščan Krete zato, ker je stanoval zraven generalove hiše. Leigh Fermor je sprevidel, da generala ne bodo mogli ugrabiti z napadom na njegovo rezidenco kajti vila je bila z vseh strani obdana z bodečo žico v katero je bil napeljan električni tok, vrhu tega je generala varovala četa vojakov in trop policijskih psov. Štiri dni je mladi major kukal skozi okno Akoumianakisovega stanovanja, da bi čim več zvedel o generalovih navadah, zkasti pa kdaj odhaja in kdaj se vrača iz stanovanja. Leigh Fermor je kmalu ugotovil, da general odhaja vsako jutro ob isti uri in se odpelje z avtom v svoj štab, oddaljen okrog osem kilometrov. Vračal se je ko se je znočilo, zmerom ob isti uri Torej bomo generala lahko ugrabili samo na cesti, ko se bo vračal domov, je zaključil angleški major.

villa Ariadne

Villa Ariadne, rezidenca generala Kreipa

Z Akoumianakisom sta izbrala zares pripravno mesto ob cesti za zasedo – ovinek v obliki črke L , ki je bil tako oster, da je moral avto voziti čisto počasi. Leigh Fermor  se je vrnil v svoje skrivališče, kjer ga je čakal Moss. Skupaj sta se domenila še o nadaljnjih pripravah. Potrebovala bosta še dvanajst gverilcev: osem se jih bo skrilo v jarke na obeh straneh ceste , štirje bodo pa čakali malo dalje v smeri, od koder bo pripeljal generalov avto, da bodo opozorili tovariše v zasedi. Oba angleška oficirja bosta oblekla uniforme nemških vojaških policajev, uniforme bodo priskrbeli grški gverilci. V podloge uniform je Akoumianakisova  žena všila tablete za samomor, močan strup, da ga Angleža uporabita, če ju Nemci ujamejo živa. Ta čas so Nemci že zvedeli za prihod dveh nemških oficirjev na Kreto in so uprizorili pravo hajko za njima .Leigh Fermor in Moss sta se morala skrivati na vse načine. Spala sta po skalnih votlinah, vsako noč na drugem kraju v nepristopnih delih planin. Neko noč sta tako čepela v nekih svislih , držala v rokah brzostrelki in z napetostjo poslušala , kako nekaj korakov stran nemški vojaki prosijo hrane od kmetice, lastnice teh svisli.

MOSS LM Paterakis

William Stanley Moss, Leigh Fermor and Emmanouil Paterakis pred ugrabitvijo generala Kreipa

Ugrabitev

23. aprila so bile vse priprave končane in ugrabitev je bila določena za naslednji večer , toda general Kreipe je prekrižal račune: tri dni se je vračal domov še pred nočjo, kakor da je nekaj zavohal. Četrti večer sta Leigh Fermor in Moss opazovala iz svojega skrivališča kdaj se bo pokazal generalov avto . Dvanajst gverilcev je zavzelo svoje položaje v zasedi. Napeto čakanje je trajalo celo uro, nazadnje pa so se le posvetile ročne električne svetilke stražarjev, ki so delali nekaj metrov dalje. To je bilo znamenje, da avto prihaja. Ko je avto pripeljal na ostri ovinek, sta oba majorja , zdaj oblečena v uniforme nemške vojaške policije stopila na cesto in dala šoferju znak, da ustavi. Šofer je seveda ubogal misleč, da sta prava nemška policaja. Leigh Fermor in Moss sta stopila k avtu, odprla vrata in surovo potegnila ven nemškega generala. Priskočili so grškega gverilca in nemškemu generalu , ki se je otepal na vse pretege, nataknili lisice na roke. Šofer je potegnil revolver, toda Moss ga je treščil po glavi s francoskim ključem, da je takoj omedlel.

Kreipe

General Heinreich Kreipe

Ko so generala ukrotili, si je Leigh Fermor nataknil generalovo kapo in sedel v avto. Moss je prevzel šofiranje. Generala so stlačili na zadnji sedež, stražila pa sta ga do zob oborožena gverilca Paterakis in Kyratik. Peljali so se komaj nekaj minut, ko ko so opazili na cesti prižgano luč, znamenje, da je pred njimi nemška straža. Gverilec Kyrakis je potegnil iz žepa velik nož in jasno namignil generalu, da ga bo zaklal, če le črhne. Nemški stražar je stopil k avtu, ki je zdaj vozil počasi, pa ga je Moss  hitro pognal z vso brzino, ko se je uveril, da je  stražar videl generalsko zastavico na blatniku avtomobila. Stražar je samo salutiral in odstopil. Ko so se ugrabitelji pripeljali pred generalovo rezidenco je stražar odprl vrata, vendar  je bil Leigh Fermor v mraku docela podoben generalu, odmahnil je z roko in se odpeljal dalje. Tatovom generala je bila sreča mila, kajti brez nezgod so šli ta večer skozi dvaindvajset nemških kontrolnih postojank na cesti. Najhuje je bilo, ko so se peljali skozi Heraklion. Prav takrat so bile končane kino predstave in ulice so bile zatrpane z ljudmi, med katerimi je bilo veliko nemških vojakov. Čeprav je avto vozil le korakoma nihče ni zaslutil ničesar. Vojaki so pozdravljali generala, Leigh Fermor pa jim je le zdolgočaseno in ošabno kimal. Na nekem osamljenem delu ceste so stopili iz avta in zavili v hribe, dobro vedoč, da jim bo kmalu za petami vseh 22. 000 nemških vojakov , kolikor jih je bilo takrat na otoku Kreti, dolgem 1000 in širokem pa komaj 50 kilometrov. Drugi dan, okrog poldne je bilo nebo že polno nemških letal, ki so iskali begunce.

 General K je bil zelo ubogljiv ujetnik. Brez pripomb je vzdržal dolge marše s svojimi ugrabitelji, ki so morali venomer bežati pred nemškimi vojaki, hkrati pa tuhtati, kako bodo svoj plen živ in zdrav spravili v Kairo.

Najnevarnejša pot

Leigh Fermor in Moss sta ves dan skušala dobiti zvezo v zanalašč zato poslanim aparatom za radiotelegrafijo, ki naj o njunem uspehu poroča v Kairu in organizira prevoz vseh treh v Egipt. Toda, ko je radiotelegrafist  hotel poročati se je izkazalo, da je aparat pokvarjen. Ne vedoč, kaj narediti sta mlada majorja poslala gverilska kurirja do dveh drugih radiotelegrafistov, ki sta bila na zelo oddaljenem koncu otoka. Nekega dne pa sta le dobila težko pričakovano sporočilo, ki jima ga je prinesel grški gverilec. Z ugrabljenim generalom morata oditi na drugo stran otoka, kjer bo čakala podmornica. Težka stvar kajti še isto noč je bilo treba na pot čez več kot tri tisoč metrov visoko goro Ida*. Vzpon je trajal dolgih dvanajst ur. To je bil najboljši doživljaj, ki sta ga dva mlada oficirja doživela v drugi svetovni vojni kot piše sam Moss v svoji knjigi. Spolzek sneg pod nogami je lahko ob vsakem napačnem koraku pomenil smrt. 14. maja, tri tedne po ugrabitvi sta dobila po kurirju sporočilo iz Kaira, da pride naslednjo noč ponje podmornica : ustavila se po pred obalo vasi Rodakino. Do tam so imeli le 30 kilometrov poti.

General je postal trgovec

Ko sta se majorja s svojim plenom približala cilju sta na obali z daljnogledom opazila, da sta tam tudi dve nemški podmornici.  Vražje težko je bilo neopaženo priti skozi to past. Toda ob devetih zvečer so bili že vsi trije na obali kjer jih je čakal čoln. Vkrcali so se, čez pol ure pa so bili že na podmornici. Šele zdaj sta se Leigh Fermor in Moss lahko oddahnila, seveda si je lahko oddahnil tudi general. Čez tri dni so bili že v Kairu. Mlada oficirja sta upravičeno vzbudila občudovanje svojih tovarišev. Ni enostavno ukrasti generala, ki ga varuje 22.000 vojakov. Bivši general Kreipe je danes trgovec z delnicami v Zahodni Nemčiji.

kreipe+leigh

Patrick Leigh Fermor, levo, je srečal Heinricha Kreipa v Grčiji leta 1972

Lahko je hvaležen svojima ugrabiteljema saj sta mu pravzaprav na nek način rešila življenje. Druga dva generala, njegova naslednika kot komandanta nemških sil na Kreti sta bila po končani vojni usmrčena kot vojna zločinca. Vsekakor je tako smrt zaslužil tudi Kreipe in najbrž bi ga tudi doletela, če ne bi Leigh Fermorju in Mossu padla na um drzna ideja , da ugrabita nemškega generala in si tako preženeta dolgčas vojaškega dopusta.

*gora Ida ali tudi Psiloritis je v resnici visoka 2456 m

Članek iz  Dolenjskega lista, Novo mesto, 22. januarja 1954

ZEVS SE JE RODIL NA KRETI

Zevsova starša sta bila titan Kronos in Rea. Zaradi prerokbe Kronosu, da ga bo pogubilo lastno potomstvo je takoj ob rojstvu vse svoje otroke pojedel. Ob rojstvu njunega šestega otroka, Zevsa,  je mati Rea Kronosa ukanila tako, da je skrivaj rodila Zevsa na Kreti v Diktijski votlini nad ravno, skledasto planoto Lasiti, Kronosu pa je namesto novorojenčka izročila v plenico povit kamen.

S planote Lasiti se povzpneš do Diktijske votline s podzemnim jezerom

Zevsa je skrivala in v zgajala v Idski jami na pobočju gore Idi nad planoto Nida, hranila pa ga je koza Amaltea. Gora Idi ali z drugim imenom Psiloritis je z 2456 m višine najvišja gora na Kreti. Zevs je kasneje prerokbo uresničil in očeta Kronosa zastrupil tako, da je izbruhal njegove brate in sestre. Premagali so titane in postali bogovi.

Planota Nida, koza Amaltea in pogled iz Idske jame

EL GRECO

Doménikos Theotokópoulos, se je rodil leta 1541 v vasi Fodele, v času zatona beneške vladavine na Kreti. Svoje  otroštvo je preživel v rojstnem kraju.

File_049

Pred hišo El Greca v Fodelah na Kreti

Zaradi pravoslavnega kulturnega okolja, v katerem je odraščal, so njegova zgodnja dela posnemala slog bizantinskih ikon. Že kot mlad fant se je usposabljal v samostanu kot slikar ikon.

Cerkvica nasproti El Grecove hiše

Tudi kasneje je ustvarjal pod jasnim vplivom okolja, v katerem je v določenem trenutku živel. Pri šestindvajsetih je za vedno odšel iz Krete, najprej v Benetke, kasneje v Rim, Madrid in nazadnje v Toledo. V Benetkah je postal učenec pri slikarju Tizianu. V tem času je izdelal več slik v katerih se opazi vpliv Tintoretta. Odpotoval je v Rim, kjer je spoznal umetnost Michelangela, ki ga je odkrito kritiziral. V Rimu je ostal brez večjega uspeha. Od tu  je okoli leta 1575 odpotoval v Španijo, kjer je tudi dobil svoj vzdevek El Greco, ki v španščini pomeni Grk. Najprej je bil v Madridu, od leta 1577 do svoje smrti 7. aprila 1614 pa v Toledu, kjer je tudi pokopan.

V hiši El Greca v Fodelah na Kreti so reprodukcije njegovih slik

V Toledu se je srečal s špansko inkvizicijo.  Dobil je naročilo, da naslika španskega  inkvizitorja Don Fernando Nina Guevara. Okoli slike je  Dimitris Siatopoulos , avtor romana o El Grecu z naslovom El Greco: božji slikar, napletel zanimivo zgodbo. Po romanu je bil 2007 posnet tudi film. Dimitris Siatopoulos govori v romanu o tem, da si je portretiranec zelo želel svojega portreta izpod čopiča El Greca, saj je zelo občudoval njegovo delo. Ko je bil portret naslikan in je prvič zagledal sliko, pa se je zgrozil ob pogledu nanjo, saj mu je El Greco s portretom nastavil ogledalo. V tistem trenutku se naj bi  zavedel kdo je, krvavi španski inkvizitor, ki je zasejal že toliko gorja, mučenja in smrti. Nekateri na  sliki prepoznajo borbo demonov znotraj njega. S primerjavo leve in desne strani njegovega telesa (roke in oči) utemeljujejo, da je El Greco ustvaril portret psihično razdvojenega človeka, v precepu med dobrim in zlim. 1599 je Nino de Guevara postal španski inkvizitor, okoli 1600 naj bi slika nastala, 1602 pa je bil odstavljen  z mesta španskega inkvizitorja. Portret kardinala don Nina Guevare je poleg portreta  Sv. Hieronim kot kardinal, El Grecov najboljši portret.  Predstavlja pomembno točko v zgodovini evropskega portreta. Razstavljen je v Metropolitanskem muzeju v New Yorku. Zgodba me je tako pritegnila, da komaj čakam, da si sliko ogledam ob mojem obisku New Yorka konec meseca aprila.

DT854

Portret kardinala Fernando Nino de Guevara

Če želite iti po sledeh El Greca na Kreti obiščite njegovo rojstno hišo v Fodelah, 25 kilometrov zahodno od Herakliona, kjer so na ogled reprodukcije njegovih slik. Tam lahko kupite kakšno knjigo o njegovem življenju in delu. V Zgodovinskem muzeju v Heraklionu pa si lahko ogledate edini dve originalni El Grecovi deli, ki sta na Kreti: Podoba gore Sinaj, kamor je stopila božja noga (1570) in Kristusov krst (1567).

File_038

V New York bo treba po doživetje portreta kardinala de Guevara

KRETA

Kreta je Začetek in Zibelka z velikim Z. Popek. Bolje maternica. Najjužnejši in največji grški otok. Začetek Evrope, iz Afrike. S sredozemskim in severnoafriškim podnebjem. Če se postaviš na jug Krete, vidiš severnoafriško obalo. In če bi stal tam pred 130 000 leti, bi zagledal tudi prvotne prebivalce Krete kako prihajajo iz Afrike. So na čolnih? Okoli leta 3000 levo od ničle na časovnem traku začne prihajati nov val,  takratni prebivalci severne Afrike.mapa_greece

Kreta je najjužnejši in največji grški otok

Kreta je zibelka evropske civilizacije in zibelka bogov. Zevs, v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte je bil rojen na Kreti , v  Diktijski votlini, v Idski jami je imel skrivališče pred požrešnim očetom Kronosom, ki je s požiranjem svojih otrok želel ubežati svoji usodi. Ampak usodi ne pobegneš. Kreta je kraj prevare, kamor je Zevs v podobi lepega bika  prinesel princeso Evropo,  se preobrazil v mladeniča in se ljubil z njo. S tem jo je zapisal v zgodovino in v geografijo saj naša stara celina v zatonu še vedno nosi njeno ime. Evropa mu je na Kreti rodila Minosa, začetnika minojske civilizacije. Minos nam je zaradi svoje sebičnosti podaril besedo labirint, bolje podaril nam je tudi pomen besede labirint, ki jo še danes radi uporabimo predvsem v prispodobi za beganje naših misli po zavitih hodnikih naše duše. Minojci so v palačah, bolje mestih, dejansko pa v labirintih,  živeli mestno življenje kot ga poznamo danes. Samo stvari, ki so jih obdajale so bile drugačne, način je bil  podoben. Trgovina, umetnost, igre, moda, nakit, kozmetika, vse so imeli, vse jih je zanimalo.

File_039

Minojke so “izumile” modo, rade so se lepotičile in nosile nakit

Okoli 1500 pr. n.št. so padli pod vpliv mikenske kulture, ki  je prinesla še odvečen, a v zgodovini zaradi človeku lastnih nerazumnosti, nujen razvoj trgovine z orožjem. Sledili so različni zavojevalci: Rimljani, Bizantinsko cesarstvo, Benetke in več kot četrt stoletja, od 1645-1898, Turki. Vsi zavojevalci, ne glede na časovno obdobje ali ne glede nato, kateri veter jih je prinesel, so plenili, morili, vsiljevali svojo kulturo, jezik, arhitekturo, način življenja in se mešali in plodili z domačini. V mestih na Kretih se še danes čuti mešanost, zmešanost, prepletenost in ločenost različnih kultur, tako v arhitekturi kot v ljudeh in utripu na mestnih ulicah.

Dogodkov na Kreti in oseb s Krete, ki so nas zaznamovali, pretresli in oblikovali je še precej. Zagotovo je to leta 1541  na Kreti rojen Dominikos Theotokopoulos El Greco , ki je s slikanjem dosegel svetovno slavo. Pretresel nas je množični samomor ujetnikov v od Turkov obkoljenem samostanu Moni Arkadiou leta 1866. Močno je vplival na nas  pisatelj, filozof, Krečan in svetovljan Nikos Kazantzakis. Kdo ne pozna njegovega Grka Zorbo? V abecedniku vojskovanja je  leta  1941 odigrana krvava bitka za Kreto in  ugrabitev generala Kreipa leta 1944, z vsemi grozljivimi posledicami za Krečane, v prvi vrsti za vse moške prebivalce Anogije,  ki predstavlja danes eno oglišče hudičevega trikotnika . V Anogiji se je rodil tudi  Nikos Xylouris , pevec, ki je dosegel svetovno slavo. Na otočku  Spinalonga na severu Krete je bila od leta 1903 do 1973 kolonija gobavcev. O tamkajšnjem življenju je bil posnet film in zelo gledana nadaljevanka.

POLNOZRNATI KRUH PO MOJE

Sestavine:

800 g polnozrnate moke

1 jogurt

1 kocka svežega kvasa

1 dl toplega mleka

3 dl vroče vode

1 čajna žlička soli

1 čajna žlička sladkorja

4 žlice olja (po želji)

nasekljani orehi (po želji)

V plastično posodo vsujemo polnozrnato moko. V glavnem uporabljam sveže zmleto polnozrnato moko: vzamem 800 g bio pšenice in jo zmeljem v mlinčku za žito ampak v redu bo tudi že mleta kupljena. V moko skopljemo luknjo in vanjo nadrobimo kvas. Kvas posujemo s čajno žličko sladkorja in zalijemo s precej toplim, a ne prevročim mlekom. Pustimo, da kvas vzhaja dokler ne dobimo takšnega kupčka.

kvas

Moka s kvascem

Medtem zmešamo vročo vodo z jogurtom in zravnano čajno žličko soli. Po želji dodamo olje in nasekljane orehe. S kuhalnico zmešamo zmes z moko in pustimo na toplem vzhajati kakšno uro. Pripravimo model za peko in ga obložimo s peki papirjem. Za peko  uporabljam dva visoka modela za peko mesnih štruc. Obložim ju s peki papirjem, razdelim vzhajano testo v oba pekača in ponovno pustim testo, da vzhaja kakšne pol ure, dokler ne naraste skoraj do roba pekača.

testo

Testo naj naraste skoraj do roba

Kruh pečem na programu za peko kruha na 200°C približno 50 minut. Potem ga vzamem iz pečice, zvrnem iz modela, odstranim peki papir in ohladim.

kruh

Nebeški je z maslom, medom in orehi

LABODJE JEZERO

4. marca 1877 je bil balet Labodje jezero prvič uprizorjen v Boljšoj teatru v Moskvi. Včeraj zvečer, 138 let in dva dni kasneje je bila v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru premiera letošnjega Labodjega jezera. To je prvi balet Petra Iljiča Čajkovskega. Od polomije na premieri do današnjih dni je postal svetovno najbolj znan balet. Oživlja zgodbo o romantični ljubezni, ki se v baletu lahko konča na tri različne načine. Čajkovski je bil sodobnik Ludvika Bavarskega II. Z njegovim drugačnim načinom življenja je pritegnil veliko zanimanje Čajkovskega. Zavedno ali nezavedno naj bi vplival na izoblikovanje lika Princa Siegfrida. Kakorkoli, Ludvika Bavarskega II. druži s Čajkovskim in Labodjim jezerom vrsta podobnosti, preveč da bi bil to zgolj slučaj.

Zaščitni znak LudvIka II. je bil labod, eden izmed njegovih vzdevkov je bil labodji kralj (Swan king). Ime njegovega pravljičnega gradu Neuschwanstein vsebuje laboda in je tudi glavni motiv celotnega gradu. Bil je že v grbih obeh predhodnih gradov, Schwanngaua in Hohenschwanngaua. Pojavlja se v slikah, rezbarijah, štukaturah, na vratih, kot motiv na blagu ter v obliki kipov. Ludvik II. je bil velik ljubitelj glasbe, posebej navdušen je bil nad Wagnerjem. Njegov drugi vzdevek je pravljični kralj. Ves čas je živel v svojem romantičnem, nerealnem svetu, kar ga je na koncu stalo tudi prestola. Čajkovski je v baletu našel svoj idealen svet, pravljični paradiž, v katerem se strahovi razblinijo, upi pa izpolnijo. Živčnost in čustvena razrvanost, združena s homoseksualnostjo ga je pognala v osamljenost in vplivala na njegovo ustvarjanje. Poročil se je nanagloma in z ženo živel samo nekaj tednov. Tudi pisma in dnevniki Ludvika II. kažejo, da je bil istospolno usmerjen. Ludvik II, je bil zelo na kratko zaročen, nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. Oboževal je glasbo, posebej Wagnerja in nasploh je imel posluh za estetiko.

Oba sta umrla v skrivnostnih, še do danes nepojasnjenih okoliščinah, oba naj bi naredila samomor. Ludvika so našli skupaj s svojim zdravnikom mrtvega v Starnberškem jezeru leta 1886 , sedem let kasneje naj bi samomor naredil Čajkovski.

In na katere tri načine se lahko balet konča? Po prvi različici Odette umre v Siegriedovih rokah, po drugi se Siegfried spopade z Rothbartom in premaga urok, po tretji pa se Odette in Siegfried vržeta v vodo in se za večno združita pod gladino. V Mariboru smo videli srečen konec.

 

 

ZGODOVINA ISLANDIJE

Grški raziskovalec Pytheas je leta 330  pr.n.št. pisal o Ultima Thule, koncu sveta, ki je 6 dni jadranja severno od Britanije ob ledenem morju. Govorice, miti in zgodbe o uničujočih viharjih, tuljenju vetrov in pasjeglavcih so raziskovalce držale stran od Severnega morja. Naslednji zapis, ki bi lahko bil o tej deželi na koncu sveta je nastal šele čez 1155 let. Irski menih Dicuil je v letu 825 pisal o deželi brez dnevne svetlobe pozimi in brez teme poleti. Okoli 850 je prvi stalni naseljenec, Swede Naddoddur, pristal na vzhodni obali in deželo poimenoval Snežna dežela (Snaeland). Drugi, Svavarsson je pristal na severu, naslednji je bil Hrafna Floki , ki je pristal na zahodu in deželo preimenoval v Ledeno deželo. Ingolfur Arnarson se je na željo bogov za vedno izkrcal  na jugozahodu. Kakšna je njihova volja so ugotavljali z metanjem lesenih hlodov v morje medtem ko so se približevali kopnemu. Tam, kjer so hlodi pristali so se naselili. Iz kraja, ki mu je bil namenjen se je dvigovala para iz termalnih izvirov, zato je poimenoval področje Dimni zaliv (Reykjavik). Naselil se je na področju današnjega Vika, vendar so ga njegovi sužnji kmalu ubili.

672

Iz zemlje se dviguje para

Vikingi

Skandinavci so bili poljedelci, v hladnejših predelih odvisni od lova, ribolova in lova na kite. Bili so tudi trgovci, živeli so v večjih skupnostih in od tam pluli po evropskih trgovskih poteh. Njihov glavni adut, najodličnejši tehnični dosežek zgodnjega srednjega veka, jih je trdno zasidral v svetovno zgodovino. To je bila ladja  z nizkim ugrezom, ki jo je bilo moč poganjati z jadrom ali z vesli. Zaradi teh elegantnih ladij so bili Vikingi gospodarji vsakega morja, jezera in reke znotraj svojega dosega. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo vsota njihovih težkih življenjskih pogojev in njihov tehnični dosežek v obliki ladje, rezultiral v pridobivanju materialnih stvari, najprej zaradi preživetja, kasneje zaradi bogastva. To se je zgodilo leta 793, z napadom na samostan St. Cuthbert ob britanski obali. V naslednjih letih so Vikingi za tri  stoletja postali strah in trepet prebivalstva. Napadali so po Britaniji, Irski, Rusiji, na jugu so prišli celo do španske Seville. Na severu se je Rdeči Erik naselil na Grenlandiji, njegov sin, Srečni Leif pa je bil prvi Evropejec, ki je stopil na ameriško zemljo. Okoli leta 1000 je raziskoval deželo, ki jo je imenoval Vinland po divjem grozdju, ki je tam uspevalo. To področje je bilo verjetno nekje med Novofundlandijo in New Jersyjem. Potem se je vrnil na Grenlandijo. Naslednje leto je Leifov brat Thorwald vodil odpravo v Vinland, vendar je v spopadu z domačini umrl. Nekaj let kasneje je od 60 do 160 Vikingov ustanovilo v Vinlandu naselbino, a so tam zaradi stalne sovražnosti domorodcev ostali samo kaka tri leta in se niso nikoli več vrnili. S smrtjo kralja Haralda v 11. stoletju se je obdobje Vikingov končalo saj so se razselili in stopili z obstoječim prebivalstvom* po Evropi.

*Sprašujem se zakaj se na Islandiji, v pogovoru z Islandci počutim tako domače, njim tako blizu? Je to res povezanost zaradi majhnosti naroda? Je to stvar genetskega spomina? So modre oči in svetli lasje povezani z Vikingi?

 

883

 Počutim se tako domače

Življenje Vikingov : http://www.veselasola.net/veselasola.net/portal/ucne_poti/plus-vikingi-20120203/index#state=1

Skupščina v Althingu

Vikingi so naselili celo Islandijo. Bili so mojstri jadranja in bojevanja, pluga in politike. Ko je Ingolfurjev sin Thorsteinn odrastel, je bila Islandija posejana s farmami in pojavila se je potreba po vladi. Ustanovil je parlament, imenovan althing. Prva skupščina je bila leta 930 na prekrasni lokaciji, na gozdni planjavi, posejani z jezerci,  ki se imenuje Thingvellir in se nahaja na stiku evrazijske in severnoameriške plošče.

100

Stik oz. razmik evrazijske in severnoameriške plošče

Thorsteinn je postal glavni poglavar. V naslednjih letih je dvotedensko srečanje v Thingvellirju postalo družabno srečanje leta. Udeležili so se ga lahko vsi svobodni ljudje. Samski so prišli sem iskati partnerja, sklepali so zakone, zaključevali posle, razsojalo je prizivno sodišče. Althing je še vedno upravni organ Islandije in je najstarejši parlamentarni zbor zahodnega sveta*.

*Se mi postavlja vprašanje ali ni leta 750 slovensko ljudstvo po smrti vojvode Boruta zahtevalo in postavilo za vojvodo njegovega sina Gorazda in potem ko je ta umrl še Hotimira? Ali ne bi lahko ta izvolitev kneza na vseljudskem zborovanju oz. veči in potem njegovo ustoličenje imelo laskav naziv prvi parlamentarni zbor?

051

Prizorišče

Doba Sturlunga

V poznem 12. stoletju je nastopilo obdobje sag, obdobje epskih pripovedi o prvotnem naseljevanju otoka, o družinskih bojih, o romancah in tragičnih zgodbah, ki so jih zapisovali pisci in zgodovinarji. Nastopila je doba Sturlunga, mračna doba medsebojnih spopadov med različnimi poglavarji in njihovimi privatnimi vojskami. Dežela je zdrknila v obdobje anarhije. To obdobje je poznano kot Sturlung doba, tragični dogodki in brutalnost obdobja pa je popisana v Sturlunga sagi. Snorri Sturluson je bil v tem času najbolj poznani islandski zgodovinar, ki je bil pravni glasnik v Althingu. Bil je pod močnim pritiskom privatnih interesov norveškega kralja, ki je kasneje izdal nalog, da ga privedejo, živega ali mrtvega. Pri tem je bil leta 1241 umorjen. Leta 1281 je Islandija pripadla norveškemu kralju. V tem obdobju je vulkan Hekla trikrat izbruhnil (1300, 1341 in 1389). Tretjino ozemlja je prekril pepel, sledila je mini ledena doba in kuga, ki je zmanjšala prebivalstvo na polovico.

661

Ohlajena lava

Danska nadvlada in razglasitev neodvisnosti

1397 je prišla Islandija pod dansko nadvlado kar ji je prineslo luterantsko vero in osiromašenje zaradi trgovskega monopola Švedske in Danske. Med letoma 1783-84 je Laki krater izbruhnil in odstranil iz obličja zemlje četrt populacije. Izbruh je vplival na vremenske razmere in poplave po Evropi. Leta 1874 je Islandija izdala ustavo in dobila kontrolo nad domačimi zadevami. Od 1855 do 1890 se je veliko prebivalstva izselilo v Ameriko. 1918 so se dokončno znebili danske nadvlade. Med drugo svetovno vojno so Islandci razglasili neodvisnost. Gospodarsko so se zelo okrepili s trgovanjem na obe strani: nemško in britansko. Trgovali so z volno, mesom in ribami. 17. junija 1944  je bila  ustanovna skupščina Republike Islandije v Thingvellirju. Na ta dan Islandci praznujejo dan neodvisnosti.

Islandci in ameriška vojska

1941 so Islandci dovolili Američanom vstop v državo. Po vojni je ameriška vojska ostala v državi in v Keflaviku so osnovali vojno oporišče, ki so ga opustili komaj septembra 2006. Islandci tega niso sprejeli z navdušenjem saj je zaradi tega Keflavik postal mesto z najvišjo stopnjo brezposelnosti. Prav tako je velika površina, ki jo je vojaško oporišče zavzemalo, ostala zapuščena in potrebno bi bilo veliko sredstev, da bi področje očistili strupenih snovi in neželjenih stavb.

Moderna Islandija

Krožno cesto okoli otoka, ki predstavlja glavno prometno povezavo,  so končali leta 1974, na določenem mestu je še danes makadamska in ima v skalo vklesane enosmerne tunele z izogibališči. Islandija je ena izmed najbolj razvitih dežel, z zavidljivim nivojem državnega šolstva in zdravstva. Po uporabi računalnikov, mobilnih telefonov, branju knjig je v samem svetovnem vrhu. Odprto WI-FI omrežje imajo v vsaki vasi, sestavljeni iz parih hiš.

880

Islandci imajo več mobilcev v uporabi kot je število prebivalcev

Imajo visok  življenjski standard. Gospodarsko so zelo odvisni  od ribiške industrije. Leta 2003 so omejili kitolov samo v znanstvene namene, 2006 pa so ga ponovno dovolili tudi v komercialne namene. Črno leto za Islandce je bilo leto 2008, ko so doživeli gospodarski zlom.  Naslednje leto so se Islandci  ob bankrotu države uprli napovedanim varčevalnim ukrepom za sanacijo položaja in sklenili , da ne bodo kolektivno odplačevali dolgov, ki so jih Islandiji nerazumno nakopali  posamezniki. Zrušili so vlado in za novo predsednico imenovali razkrito lezbijko Johanno Sigurdardottir. Poiskali so  krivce za prekomerno zadolževanje in jih strpali v zapor. Zahtevali so, da  odgovorne za propad ekonomije postavijo pred sodišče. Johanna Sigurdardottir je istega leta vložila prošnjo za vstop v EU kljub veliki oviri, ki jo za vstop predstavlja dovoljenje kitolova. Finančne težave je nadgradila še naravna katastrofa, erupcija vulkana Eyjafjallajoekull, ki je leta 2010 povzročila hude težave v evropskem letalskem prometu; v mesecu dni je bilo odpovedanih več kot 100 tisoč letov. V letu 2014 je izbruhnil vulkan Bardarbunga, ki je del največjega islandskega vulkanskega sistema, ki leži pod 500 metrov debelim ledenikom Vatnajokull na osrednjem delu otoka, vendar hujših posledic ni bilo.

914

Današnji Reykjavik

 

PIKANTNO NA RDEČI PREPROGI

Jennifer Lopez in žena Roberta Duvalla, Luciana Pedraza sta bili oblečeni v skoraj identični obleki na podelitvi Oskarjev 2015.

1424667820_jennifer-lopez-luciana-pedraza-lg[1]

Obe sta krasni

Giuliana Rancic in Kelly Osborne spremljata filmske prireditve s komentiranjem mode , skupaj z  Bradom Goreskim  in voditeljico Kathy Griffin pa imajo na kanalu E popularen talk show Modna policija (Fashion police) v katerem komentirajo modo slavnih.

Fashion Police

Med Giuliano Rancic in Kelly Osborne je prišlo do trenja, ker se je Giuliani na rdeči preprogi zareklo, ko je komentirala pevko Zendayo: ” Imam občutek, da ima vonj po olju iz pačulija …ali travi. ” Za njene nepremišljeno izrečene besede se je Zendayi opravičila. Kelly Osborne, njena sodelavka, pa ji ne more oprostiti. Razmišlja o izstopu iz Modne policije.

zendaya-oscars-red-carpet-2015

Lepa Zendaya

Voditeljica Fashion Police  Kathy Griffin , je za najlepše oblečeno na letošnji podelitvi Oskarjev proglasila Lady Gaga.

Scarlett Johansson je dobila poljub od Johna Travolta. Čeprav ga je z enim očesom postrani pogledala je komentirala, da z njegovo potezo ni bilo nič narobe. John Travolta je bil nominiran za najslabše oblečenega, ker je imel namesto kravate okoli vratu verižico (meni je ideja všeč).

rs_634x1024-150222174249-634.Scarlett-Johansson-John-Travolta-Oscars.ms.022215[1]